Nevidna jama

Tom je tekel po gozdu in prišel do jame zakrite z listjem. Ko je prišel noter je položil Calypso na posteljo in si umil roke. Komaj je še zdržal. Želja po krvi ga je omamljala a nekako se je le upiral. Hitro je pritekel nazaj do nje in zaril zobe najprej v levo stran vratu nato pa še v desno. Pil je strup in komaj je prenehal. Bila je bledal kot zid saj ji je primanjkovalo krvi a vedel je, da je zdaj že iz večje nevarnosti. Našel je povoje in ji ga ovil okoli vratu. Bil je besen na sestro in Kim. Kim bi lahko ubil v trenutku a Elizabet bi ubil težko, ker je bila njegova sestra. Odšel je na zrak in sedel na deblo. Čakal je, da se Calypso prebudi in, da se z njo pogovori o nadaljnih načrtih, kako bo prelisiči te dve vampirki.

Elizabeth je iz ječ takoj odšla v Prepovedan gozd. Ta jo je pomirjal a vseeno je bila še vedno besna. Tja je odšla z razlogom poiskat svojega brata Toma. Čez čas je zaslišala znan glas. ''Tom''si je mislila. Od daleč ga je zagledala pred jamo. Skočila je na najbližje drevo zraven jame in ga opazovala. Potem je skočila pred njega. ''Vidim da si žejen krvi, bratec'' je resno rekla.

Tom se je že umiril, ko je zaslišal znan glas. Šokirano se je obrnil in zagledal sestro. ''Da, žejen sem. Saj sem vendar vampir. Ampak nikoli... nikoli ne bom škodoval njej.'' je rekel in jo gledal naravnost v oči. ''Kako si lahko taka?'' jo je vprašal. Medel jo je. Če jo je gledal naravnost v oči jo je zmedel. ''Tvoj brat sem! Prekleto, tisto pa je moja punca. Daj pomisli malo! Strezni se! Rad te imam pa čeprav si v Spolzgadu. Pa čeprav si takšna!'' je rekel in jo objel.

''Enkrat ji že boš vrjemi mi.'' mu je mirno dejala. ''Kako sem lahko taka?!'' ga je jezno pogledala. ''Kako si lahko ti tak? Če bi bil normalen ne bi prišel v Pihpuff. Bil bi Spolzgadovec tako kot jaz!. Uničil si celo rodbino Tom!'' je zgroženo dejala. ''Tvoji potomci! Pomisli malo butelj'' je rekla. Potem jo je objel in Elizabeth je samo zgroženo gledala. ''Ne moreš me imeti rad oprosti. Po vsem tem kar sem naredila in kar še bom'' je rekla in gledala v tla.

Tom jo je začudeno pogledal. ''Pa nisi nikoli vedela, da je bila tvoja mama iz Pihpuffa? Ti je to tudi lagala? Lahko pogledaš na seznam učence pri ravnatelju, če ne vrejameš.'' je rekel. ''Prosim. Prosim umiri se. Vse bo še v redu. Poskusi živeti normalno. Prosim vsaj poskusi.'' je rekel in jo proseče pogledal.

''Očitno tudi ona'' je rekla. ''Ne morem živeti normalno. Nisem taka kot ti!'' mu je poskušala dopovedati. ''Živeti normalno? Kako če sem izvedela da je v moji rodbini polovica Pihpuffovcev vključno s tabo.''. ''Kaj bi se zgodilo če bi živel pri nas? Že tukaj te komaj gledam kaj bi bilo šele doma'' je rekla in ga gledala v oči. Elizabeth se je obrnila in hotela oditi. ''si hotel še kaj povedati? In Calypso bo imela večne posledice za katere mi ni žal.''

Tom jo je zdaj grdo pogledal. ''POSLUŠAJ ME!!! Bodi bolj pametna, ker vem da si. Kaj boš mela od prihodnosti, če boš takšna? Dobro vem, da nisi. Glej tukaj si že dokaj v redu, ko pa kdo pride si drugačna. Zakaj? Misliš, da je bolje tako? Misliš, da si tako boljša? Sam manj te imajo radi, prekleto! Prosim, pomiri se, usedi se tukaj in razmisli. Dal ti bom nekaj časa mir. A prosim, strezni se!'' je rekel in jo pogledal v oči proseče.

''Tom!! mar ne razumeš? Ti si pihpuffovec, jaz sem spolzgadovka. Razmišljava drugače.'' je rekla. ''Če bi bila taka kot ti nebi pristala v spolzgadu. Imam te rada čeprav to zelo težko priznam.'' mu je rekla. ''In oprosti ne morem ostati tukaj, še vedno voham kri in nisem še čisto umirjena'' je rekla in gledala v tla. Pogledala ga je v oči in mu rekla. ''Prosim ne naredi še večje škoda. Ne uniči še več rodbine. Saj razumeš? In to prekleto dobro'' je zlobno rekla in se spet besna odpravila v Spolzgad.

Caly se je počasi zbujala. "Av, kako me boli glava." je tiho dejala. Počasi se je poskušala dvigniti. "Pismo. Moj vrat!" je rekla, ko je otipavala povoje. "Tom?" je dejala in gledala okoli sebe. S težavo se je pobrala s tal in zaklicala: "Tommie? Kje si?" je s tažavo zaklicala. Ves čas je mežikala, saj jo je neznosno bolela glava.

Tom je zaslišal Caly in stekel notri. Objel jo je in jo začel poljubljati. Komaj ji je pustil dihati in čez kakšno minuto je nehal. ''Oprosti mi za vse. Mogla bi ostati v sobi. Vrat in glava te bosta bolela nocoj jutri pa bo nehalo. Tu bova bila nekaj dni. Kim je ponorela. Ubila bi vsakogar. Elizabeth sem pa vsaj tako nekako pomiril, da naju ne bo več napadala. Nje se več ne rabiš bati.'' je rekel in jo še enkrat poljubil. ''Lezi.'' ji je rekel prijazno in ji pomagal sesti. Tu bom ob tebi.'' je rekel in legel poleg nje in jo poljubil ter objel in se zazrl v strop.

"Je že v redu. Nisi ti kriv." se je smehljala ob poljubih. "Ah...saj ni nič. Sem preživela še kaj hujšega." je rekla in ga poljubila. "Spolzgadovci." je zamrmrala in odkimala. "Nikogar se ne bojim. Razumi že, da nisem tako nemočna kot misliš." je rekla in se nasmehnila. "Zakaj tukaj? Kaj ne bi šla raje k mojim staršem? Tukaj je nekam..." je rekla in pokazala okoli sebe.

Tom jo je pogledal. ''Hm... no ne vem... pojdiva raje k meni!'' je rekel in se nasmehnil. ''Tam je zelo lepo! Hiša je ogromna. Brat je na počitnicah in bila bova sama!'' je rekein in jo poljubil. ''Prosim?'' jo je prosil.

"No, prav. Pa pojdiva k tebi. Ampak naslednič greva k nam." je rekla in se nasmehnila. Poskušala je vstati in je zato prosila Toma za pomoč. Naslonila se mu je na ramo in ga pogledala v oči. "Ljubim te." mu je zašepetala na uho. "Saj res. Imaš izpit iz udejanjanja? Če ga nimaš brezskrbi ga imam jaz." je dejala in se nasmehnila. Končno je hotela biti v korist.

Tom se je nasmehnil. ''Imam ga. Starejši sem od tebe. Jasno, da ga imam.'' je rekel in jo pogledal. ''Malce si prešibka za to. Bom jaz. Ampak obljubim ti. Pri meni doma mi boš v veliko korist. Objel jo je in se z njo vred izdejanil.

(bom prosu admina, da nardi ok?)

((okey :* ))

(( :* :* :* ))